PROGA
Startali
bomo v Preddvoru (475 m), ki leži
na slikovitem prehodu s Kranjske ravnine v pobočja Storžiča. Ob umetnem
jezeru Črnava stoji graščina Hrib. Posebna znamenitost v Preddvoru je
dvostrani gabrov drevored.
Pot
nas bo vodila skozi vasice pod Storžičem: Mače, Bašelj, Trstenik, Goriče,
Golnik, Senično, Križe, Pristava v mestece Tržič
(512 m), kjer se stikata vznožja Kamniških Alp in Karavank. V starem
delu mesta je cerkev Marijinega oznanjenja iz začetka 19. stoletja. Kraj
je znan zlasti po čevljarski industriji – še vedno prirerajo vsako
prvo nedeljo v mesecu septembru tako imenovano Šuštarsko nedeljo. Do Tržiča
bomo tekli po lokalnih, v glavnem asfaltiranih cestah (makadamska cesta od
Mač do Bašlja).
Iz Tržiča se bomo začeli po markirani planinski poti vzpenjati na pobočje Karavank. Karavanke so najdaljše slovensko pogorje. Po Karavankah poteka meja med Slovenijo in sosednjo Avstrijo. Najvišji vrh Kravank je Stol, 2236 m, mi pa bomo tekli bomo po pogorju Košute. Košuta je najmogočnejši in najhomogenejši masiv v Karavankah; v preko 10 km dolgi, sklenjeni verigi, ima kar šest velikih samostojnih vrhov, ki presegajo višino 2000 m. Severna, avstrijska stran je po vsej dolžini spodrezana z ogromno steno, na južni, slovenski strani pa so strmi travniki, ki se nekje na višini 1500 m končajo kot gorske planine.
Del poti - pogled s Košute
(Foto M. Kunšič)
Tekli bomo mimo gorskih planin – Planina Ilovica, Pungart, Tegoška
planina, Planini Spodnja in Zgornja dolga njiva.
Od te zadnje
planine, ki leži na nadmorski višini 1602 m, se bomo povzpeli samo še
kakšnih 50 metrov, nato pa pričeli s spustom - obšli bomo Plešivec,
1801 m - na Virnikovo planino, 1160 m. Mimo odcepa za Virnikov Grintovec
bomo prišli do stare cerkve na Zgornjem Jezerskem. Od tam nas do cilja
vodi le še nekaj kilometrov asfaltirane ceste.
Ime Jezersko se uporablja
od konca 19. stoletja za gorsko kotlino, ki jo je izoblikoval ledenik med
Karavankami in Kamniškimi Alpami. Večji, kotlinski del Jezerskega
pokrivajo ledeniške morene.
Na
Zgornjem Jezerskem (880 – 1218 m), kjer bo naš cilj, je majhno
Planšarsko jezero, ki so ga po drugi svetovni vojni uredili z zajezitvijo
potoka Jezernice. Zgornje Jezersko živi predvsem od gozdarstva in živinoreje
(ovčereja). Zaradi ugodne klime je bilo tu v letih 1953 do 1981 zdravilišče
za očesno tuberkolozo, danes pa je Jezersko poznano tudi kot izhodišče
za ture v Kamniške Alpe. Zadnji del poti – od Jezerskega do Planšarskega
jezera, kjer bo naš cilj, bo ponovno potekal po asfaltirani cesti.