| ...Sobotno
jutro je gorenjsko vasico Preddvor zavijalo v kisel in oblačen nasmeh, ko
se je pred tamkajšno osnovno šolo zbralo kar oseminosemdeset atletskih
škratov, oblečenih v telovadne hlačke in pisane majice, ravnodušno
plahutajoče okoli zateglih teles z grčastimi koleni. Za pomoč pri
dvigovanju plohov ali kvadrov bi si z njimi ne mogli kaj dosti pomagati, a
teči petdeset kilometrov dolgo pot prek tržiško-jezerskih planin v
Karavankah, ki se po uvodnih desetih kilometrih ceste nad samim starim
mestnim jedrom Tržiča začne dvigovati proti 1600 metrov visokim Kofcam,
ki jo zlasti domačini malodane vsakodnevno uporabljajo za resno
popoldansko rekreacijo, in potem nadaljevati proti še sto metrov višji
Dolgi njivi, se spusti na 1300 m visoko Virnikovo planoto in nato po petih
ali šestih urah priteči v cilj ob planšarskem jezeru na Jezerskem, je
seveda povsem druga zgodba. Asfalt, makadam, gozdne poti, nastlane s
koreninami in hudourniškim kamenjem, ostra gorska travica na planotah
planin, primerna za pašo drobnice in , pravijo, da tudi konj, dišeči
smrekovi gozdovi s podori in navzkriž ležečim drevjem in nato zadnji
koraki spet po asfaltu.... |